Zjutraj, ko sem pogledal na koledar, sem videl datum 25. marec. Najprej mi je v spomin prispela slika iz našega družinskega izleta, iz Mainau-a v Nemčiji.
Vedel sem s čim te lahko ob takšnih dnevih kot je materinski dan najbolj razveselim. Potrebna je bila zgolj mala pozornost z majhno rožico in takoj sem dobil nazaj tvoj velik nasmešek na obrazu. Materinske dneve sva začela praznovati po rojstvu prve hčerke. Imel sem to čast in možnost, da sem na tvojo željo lahko bil prisoten na obeh porodih najinih hčerk in tako prisostvoval čudežu kot je rojstvo otroka. Tako sem imel možnost, da sem se lahko hčerk po rojstvu dotaknil takoj za tabo.
Hvaležen sem ti, da si nama rodila dve hčerki in jih kot čuteča mama tudi vzgojila v odrasli dekleti. Tvoja predanost je bila tudi, da si shranila večina voščil in pisem, ki si jih dobivala ob praznikih in priložnostih. Prostor, kamor si jih shranjevala je že bil malo utesnjen. Ne vem, res ne vem, ali je to razlog, da si morala predčasno oditi iz tega sveta. Če bi vedel, da je to razlog bi naredil novo, večjo omaro, v kateri bi lahko odlagala voščila, ki jih prejemaš.


Danes, ko ne moreva več poklepetati ob kakšnem popoldanskem kosilu ob materinskem dnevu, sem izbral eno od voščil najinih hčerk, ko so bile v osnovni šoli. Iz vsebine teksta in risbe se razbere iz kakšnih korenin sta najina otroka.
Danes zjutraj, ko sem se odpravil proti avtu, so me na tvoji gredici pozdravili prvi tulipani, ki so danes, letos prvič dobili malo rdeče barve. Ko sem se jim približal in jih pozdravil sem zagledal, da je po steblu tulipana spolzela jutranja rosa. Začutil sem solzo na svojem licu in se odpravil naprej v službo.
Velik objem tja gor draga Sonja <3