Pišem matematično nalogo – 6.spis
Zleteti bi hotela, pa ne vem kam. Ali naj štejem zvezde ? Ali naj pojem ?
Večer. Na nebu sije luna, jaz pa sedim ob oknu in gledam, kako hiti nad oblaki. Mesečina se je razlila in vse obsijala ter ovila s sanjami. Drevje, sence vse se giblje in prevzema dušo. Zleteti bi hotela, pa ne vem kam. Ali naj štejem zvezde ? Ali naj pojem ?
Ne, za vse to nimam časa. Pred mano je zvezek s številkami in nekimi čudnimi znaki. Vse to je v nasprotju s harmonijo, ki vlada v večni naravi. Rešiti moram cel kup matematičnih nalog. Res je, da jih vsi preklinjamo, toda vedeti moramo, da so tudi koristne, saj se ob njih veliko naučimo. Ampak meni to ne diši.
Veliko raje opazujem luno, ki so jo pravkar zakrili oblaki. Toda ti se bodo odvalili proč in zopet se bo pojavila na nebu in kazala popotnikom prave poti. Tudi jaz bi bila rada med njimi. Hodila okrog v tej sladki mesečini in štela zvezde.
Mogoče bo kdo rekel, da je štetje zvezd neumno, toda zame je prav tako neumno reševanje matematičnih domačih nalog. Kakor ne bi nikoli prišla do konca s štetjem zvezd, tako ne bom nikoli prišla do konca s to težavno nalogo, s katero se sedaj ubadam.
No mogoče bi pa vendarle našla rešitev, če mi misli ne bi nenehno bežale, bežale v prostranstva sveta, ki ga poznajo le zvezde in luna. Toda tudi mi bomo nekoč odkrili in spoznali ta svet, vendar pa bomo morali prej rešiti še veliko, veliko, zapletenih, matematičnih nalog.
Napisala Sonja Golc Spominski Račun; dne, 15.2.1990.
Pišem matematično nalogo – 6.spis - Gimnazija Brežice
Leta bazaj sem zasledil, da so doličili koordinate milijarde zvezd v naši galaksiji Mlečni stezi.