Prve podjetniške korake je Sonja pridobivala v Podjetniškem centru Krško
Ob vstopu v poslovno kariero je v življenju zelo pomembno, kdo ti je prvi mentor.
Poslovno kariero je Sonja začela v Podjetniškem centru Krško v 90tih letih prejšnjega stoletja. Takratni čas ni bil preveč naklonjen zaposlitvenim možnostim. Po končanih študijih za mlade praktično ni bilo možnosti zaposlovanja, brezposelnost med mladimi je bila relativno velika. Potrebe na trgu delovne sile s strani podjetij je bilo majhno. Tako je prehod mladih med študijem in zaposlitvijo lahko trajal tudi nekaj let. Sonja se je v tistem času vključila v program javnih del na področju podjetništva in turizma. Glede na njen karakter je hitro znala oceniti, kaj so ključni problemi pri zaposlovanju mladih in je pokazala zanimanje pri vzpostavljanju podpornega okolja za razvoj podjetništva. To njeno vnemo je takrat zaznala tudi ena prvih njenih mentoric, Marija Krušič. Ponudila ji je možnost zaposlitve v Podjetniškem centru Krško, kjer je Sonja imela možnost sodelovanja pri razvoju podpornega okolja za podjetništvo in kasneje vzpostavitve Turistično informativnega centra v Kostanjevici na Krki.
Ko premlevam za nazaj, kako sva s Sonjo razmišljala, se pogovarjala, kaj narediti v določenih situacijah pri najini skupni poslovni poti v podjetju, je veliko krat začela najini pogovor z besedam: »Jernej, to pa smo v Podjetniškem centru Krško naredili tako…«. V njenih stavkih diskusije so se vedno prepletale Marija je tako, Marija bi tako… in naredili smo tako, ker je Marija imela prav…
Zelo živo se še spominjam prvih mesecev, ko sva s Sonjo začela delati v najinem podjetju, ki se je takrat začelo aktivneje ukvarjati z razvojem podpornega okolja za podjetništvo na podeželju. Sonja mi je predstavila enega od ciljev njene mentorice Marije. Njen cilj je bil, da bi na koncu deneva sodelavcem lahko rekla: »danes pa ste bili pridni in uspešni«. Imeli so uvedeno, da so na koncu dneva prešteli število poslane pošte izven organizacije, če so jih poslali nad dogovorjeno mejo, so dobili pohvalo.
Tako je Sonja pridobivala prve podjetniške korake, v takšni smeri in okolju, da se je lahko kasneje razvila v uspešno podjetnico in uspela kljub prekratki življenjski poti narediti uspešno podjetniško kariero.
Sonja je tudi na mene velikokrat prenašala znanje, izkušnje in spoznanja o podjetniških načelih, pravilih in usmeritvah za dolgotrajno uspešno podjetniško poslovanje. V razpravah sem vedno začutil velike nianse tako imenovanega ženskega podjetništva, ki zajema razmišljanja in iskanje rešitev tudi izven postavljenih okvirjev, predvsem z vključevanjem nekaterih načel in razmišljanj, ki jih večinoma moški v podjetništvu ne vključujemo v atribute pri iskanju rešitev pri podjetniških izzivih.
Komaj sedaj, ko sem postavljen pred določena dejstva odločevanja, se prav zavedam, zakaj je Sonja vedno in resnično vedno zahtevala, da smo si postavljali v podjetju in pri projektih kazalnike, cilje in kakšne željene rezultate želimo doseči, in pri njih vztrajala, da smo jih na koncu dosegali ali presegli.
Po nekaj več kot 20. letih, v začetku leta 2022, je Sonja dobila povpraševanje za obisk skupine društva upokojencev iz Posavja v Haloze. V mesecu juniju so želeli obiskati Poslovni center Halo in turistične znamenitosti v Halozah. Ko mi je Sonja pokazala povpraševanje mi je pokazala podpis, kdo je poslal povpraševanje in je na njem bil podpis Marija Krušič. Oba sva se neizmerno razvesila povpraševanja. Sonja je pristopila k pripravi z izredno zavzetostjo in pričakovanjem, da bo lahko svoji mentorici Mariji pokazala vsaj nekaj primerov, tega kar ji je uspelo narediti na poslovni poti.
Moram priznati, da je za vse; Sonjo, Marijo in mene, bil obisk skupine zelo ganljiv, ampak takrat se nismo niti malo zavedali zakaj. S Sonjo sva se tudi kasneje po obisku kar nekajkrat pogovarjala o teh občutkih in jih nisva razumela. Danes, ko to pišem jih razumem popolnoma drugače.
Spoštovana Marija v upanju, da bo to moje pisanje prispelo tudi do vas, se vam javno zahvaljujem in sporočam, da se je Sonja zavedala vašega vpliva na oblikovanje njene poslovne kulture in vam je bila neizmerno hvaležna, da ste ji omogočili v izredno pomembnem življenjskem obdobju, da je lahko bila del vaše ekipe sodelavcev.
Pred nekaj meseci, ko sem začel prebirati in urejati vsebine se odločati o vzpostavitvi tega Spominskega zidu Sonje Golc, sem se odločil in poklical Marijo Krušič in sva se dogovorila za sestanek na Senovem. Na razgovor sem vzel nekaj fotografij iz tistega časa in si pripravil vprašanja. Z Marijo sva se temeljito dolgo pogovarjala, precejšnji del časa sva sicer porabila na kronologiji dogajanj, ki se ne bi smele zgoditi pri bolnišničnih obravnavah Sonje. Za danes sem se odločil, da objavim izjavo Marije, ki mi jo je ob razgovoru povedla:
Sonja je en dan prišla k meni v pisarno, bil je petek in mi je rekla: »Marija veste kaj, jaz pa bi danes šla malo prej, smo to že dokončali, kar je bilo predvideno. Grem v Haloze, veste kaj, imam resnega fanta in grem k njemu čez vikend.«
Spoštovana Marija, dodajam lahko še le to, da ste s tem, ko ste bili mentor Sonji bili tudi posredno mentor meni pri razvoju podjetniške poti. Skoraj dnevno se vprašam pri svojih podjetniških odločitvah, kaj je že rekla Sonja, kaj ji je rekla Marija.