V življenju so mi ukradli »šajtrgo« in kruto vzeli Sonjo
Danes je dan, ko lahko le prelistam poročni album za spomin
V življenju je tudi kakšen srečan dan. Tako je za naju s Sonjo to bilo 23.6.2001, ko sva zjutraj na najinem balkonu prečitala lep napis »Obilo sreče Sonji in Jerneju«.
V času priprav na poročni dan, med izdelovanjem scenarija in razmišljanjem, kako bi potekal ta dan, je Sonja podala odločitev, da prevzem neveste izvedeva v Halozah in ne v 100 km oddaljenjem Krškem (od koder prihaja Sonja) kljub temu, da sva jo želela izvesti na tradicionalen način, kot je značilno za slovensko podeželje. Značilno je, da ženin prevzame nevesto.
Tako sem po tradicionalnih pregovarjanjih na balkonu s pomočjo muzikantov uspel prevzeti svojo nevesto Sonjo, nato pa smo nadaljevali dan proti gradu Borl, kjer je potekal civilni del poroke in kasneje v cerkev Sv. Barbare v Cirkulanah, kjer smo izvedli še krščanski obred poroke. Poročni dan sva s Sonjo zaključila skupaj s številnimi svati na Turistični kmetiji Pungračič.
Za poročno darilo sva od prijateljev tamburašev iz Cirkulan dobila praktično, darilo, ki sva ga takrat potrebovala pri izgradnji najinega stanovanja in to je bila »šajtrga« - samokolnica in vreča cementa z lopato.
Ta najina sreča je bila res intenzivna in spoznavam, da je bila tako intenzivna, da je bila enostavno izžeta.
Čez nekaj let so mi na eni od vaški delovnih akcij v Pristavi nepridipravi ukradli to šajtrgo, ko sem jo ponoči po zaključku delovne akcije pustil parkirano na lokalni domači avtobusni postaji.
V letu 2022 sedmega decembra je zdravstvo in zdravstveni sistem prekinil najino intenzivno srečo in so mi vzeli tudi Sonjo. Tako sem v življenju ob poročnem albumu s slikami z napisom »Obilo sreče Sonji in Jerneju« ostal brez poročne šajtrge in svoje žene Sonje.
Poročno popotovanje sva si po tehtnem pogovoru in premisleku izbrala Malto. V ožjem izboru sva imela Grčijo in Španijo. V obeh slednjih je Sonja že pred tem bila in nekako je to odtehtalo, da greva na poročno potovanje v destinacijo, kjer še do takrat noben od naju ni bil.
Na poročnem potovanju sva Malto v tistem času prepotovala skoraj v celoti obiskala sva tudi majhno podeželsko trgovinico, kjer so izdelovali različne izdelke iz stekla in keramike. Za spomin na poročno potovanje sva si kupila majhno lepo vazo v katero sem danes lahko dal travniške rože in jih postavil ob sliki Sonje.
Vsak večer ob pogledu na stekleno bučku z morskim peskom iz Malte obudim spomine na najino intenzivno srečo in se utrujeno potopim v spanec. Zjutraj, ko pogledam na omarico in stekleno bučko v kateri je najini pesek iz Malte še malo v spancu premlevam ali so to bile le sanje in težke nočne more, kar se ti je Sonja zgodilo. Ampak žal ne vsako jutro znova in znova ugotovim, da to niso bile sanje in da to ni del najine obilo sreče.
Le pesek je ostal v bučki in spomini na obilo sreče, ki je bila intenzivna in kratka.
