Mineva eno leto odkar smo pospremili Sonjo na njeno potovanje iz mrliške vežice v cerkev Sv. Barbare v Cirkulanah, kjer so bile izrečene besede slovesa, krščanski obred in potovanje do žarnega zidu na pokopališču v Cirkulanah.
Sonja je naša potovanja skrbno načrtovala. Iz njih smo prihajali vedno polnih vtisov in sveže energije. Sicer ne vemo, kako si je zmislila potovanje opisano zgoraj, vendar smo ga žal zelo nepričakovano in nenačrtovano mogli izvesti.
Katarina je zbrala nekaj srečnih nepozabnih utrinkov iz naših potovanj, jih pospremila z njenim igranjem zvokom mile violine ter Matejinim igranjem violončela pri simfoničnem orkestru iz Celja in jih dajem v ogled na lepe spomine.