V SPOMIN podarjam zapis o vrtnicah

V teh dnevih mineva dve leti, ko je bilo prekinjeno zemeljsko bivanje Sonje

Mesec december je mesec veselja, radosti, obdarovanja. To je veljalo tudi za mene, Sonjo in našo družino, vse do 7.12.2022, ko se je mesec december, kar na enkrat sam od sebe spremenil v mesec žalosti, tragedije in žalovanja. Pred odhodom Sonje smo se v naši ožji in širši družini srečavali na prednovoletnih zabavah, srečanjih, se veselili in načrtovali naše plane, kaj bo kdo počel naslednje leto.

Tudi letos smo december začeli s srečavanji vendar brez planov, brez veselja in brez Sonje. Kar nam je preostalo, je to, da smo se nemo zbrali na pokopališču in gledali v sliko Sonje na spominski plošči kamnitega nagrobnika in vsak sam v sebi zamišljeno tiho brskal po spominu za nazaj o lepih skupnih trenutkih.

Znan je pregovor, ki je eden od naj pogostejših, ki prispe v moje uho od vseh vas, ki se skozi leto na različne načine spomnite na Sonjo ali obiščete Spominski zid Sonje, ji postojite na pokopališču ob njeni sliki na nagrobniku. Hvala vam.

Ta pregovor se glasi: »Čas celi rane«.

Res celi rane in to tako, da se moraš vsak dan znova sprijazniti z dejstvom, da je Sonja odšla brez razloga in zapustila zemeljski svet ne zaradi izbranega naravnega časa smrti ampak zaradi zdravstvenih incidentov, ki so rezultirali njen odhod v onostranstvo. Res je, čez čas se navadiš živeti z osebo, ki je na drugi strani nevidne in neotipljive meje imaginarnega sveta.

Ob nedeljskih kosilih, ker sva si preko mize gledala drug drugemu v obraz, mi sedaj pogled vrača le vrtnica.

Ob spominu na drugo obletnico smrti Sonje sem izbral nekaj misli o vrtnicah in se hkrati želim zahvaliti vsem prijateljicam in prijateljem, ki negujete in nadaljujete prizadevanja in vloženo energijo Sonje, ko še je bila z nami v realnem svetu. Ko v življenju živiš z nekom, ki ti postane tvoj bližnji partner in tako nastane skupna nedeljiva življenjska celica, ob delitvi takšne celice z odhodom v onstranstvo tisti del celice, ki ostane v realnem svetu, tako gleda tudi svojo smrt in kaj se bo zgodilo v realnem svetu, ko prestopi nevidno črto v imaginarni svet.

Zato hvala vsem, ki nadaljujete dela, ki ste jih skupaj s Sonjo opravljali predvsem v prostovoljnem delu in času, kar je najbrž posledica tega, da počneš to kar je bil tudi življenjski moto Sonje:

»Delaj tisto kar si želiš in kar te veseli, ker le tako je lahko uspeh zagotovljen.«

Ena od teh želja Sonje je bila tudi vrtnica iz Borla. To, da je imela poseben čuteči odnos do rož in cvetlic dobro veste vsi, ki ste poznali Sonjo. Ko sva si urejala okolico okrog najinega domovanja so vrtnice dobile tudi svoje izbrane lokacije okrog hiše. Vrtnice je imela Sonja rada vendar me je usposobila, da dela, ki so bila povezana z vrnicami opravim jaz. Predvsem je jesensko in zgodnje pomladansko rezanje vrtnic bilo moje opravilo, ker sem baje po njenem mnenju lahko prenesel dobro znanje povezano z rezanjem vinske trte. Če prav mislim, da je bolj to bilo povezano s tem, da vrtnice pikajo in je to bil glavni razlog zakaj sem imel jurisdikcijo nad temi opravili.

Zanimanje za vrtnico z Borla je Sonji spodbudil obisk na Dunaju pri potomcih, ki so imeli v lasti grad Borl v začetku 20. stoletja in so jo ti potomci povprašali po vrtnici, ki je bila na Borlu. Po spominih smo skupaj s člani Društva za oživitev gradu Borl iskali mikro lokacije, kje bi se naj ta vrtnica nahajala. Članom je uspelo najti ohranjeno vrtnico in tako se je začela akcija vrnitve vrtnice nazaj na grad Borl. Žal tega Sonja v realnem svetu ni doživela.

V zapuščenih zapisih na računalniku sem našel kar nekaj zbranih podatkov in analiziranje Sonje, kako bi vrtnico povezala s preteklostjo. Navezala je kar nekaj kontaktov z osebami, ki se raziskovalno ukvarjajo s podobnimi vprašanji. Sonjo je najbolj zanimalo kakšne oblike je cvet vrtnice iz Borla in če ga lahko primerjamo s heraldičnimi vrtnicami, ki se nahajajo v ščitih in grbih prednikov gradu Borl.

Izvleček zapisa iz podatkov na računalniku od Sonje.

Pri iskanju spominov me je pritegnilo razmišljanje ali cvet vrtnice, ki ga je Sonja narisala v svojo spominsko knjigo leta 1995, ko še sploh nikoli ni bila v Halozah ali okolici gradu Borl ali ima ta narisani cvet vrtnice podobne značilnosti in oblike kot vrtnica iz Borla.

Sonja se je ukvarjala med drugim tudi z zbiranjem znamk. Tako je leta 1995 v spominsko knjigo narisala svojo znamko - Vrtnica.

Hvala celotni ekipi, ki je akcijo vrtnice iz Borla nadaljevala, do te faze, da je vrtnica prispela nazaj na grad Borl. Hvala za povabilo akterjem, da lahko v realnem svetu zraven gledam. Sonjo zelo dobro poznam in sem prepričan, da je tudi ona vam hvaležna za opravljeno delo.

Ob prevzemu vrtnice z Borla, 2023 dva potaknjenca v nadaljnjo strokovno oskrbo in enega simbolično na hišni vrt Sonje.

Hvala vam tudi za dano možnost, da za eno od treh vrtnic, ki so bile ohranjene iz gradu Borl lahko skrbim tudi sam na prostoru doma, kjer bi jo Sonja želela gledati in negovati. Letos je dosegla osnovno vzgojno obliko in ko bo spomladi zacvetela bomo pogledali kakšen bo cvet.