Izboljšanje varnosti v zdravstvu pomeni manj odklonov in tveganj za varnost pacienta

Letno več kot 1.500 pacientov v Sloveniji umre zaradi napak

Pripravo tega prispevka sem se lotil iz razloga, ker v teh dnevih mineva eno leto, od kar smo na prvi obravnavi pritožbe zaradi domnevne kršitve pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave, na UKC Maribor (februar 2023) sprejeli dogovor. Skladno z 4. odstavkom 62. člena Zakona o pacientovih pravicah, da se predlaga uvedba zunanjega strokovnega nadzora nad celotno zdravstveno obravnavo Sonje Golc, ki ga UKC Maribor naroči v čim krajšem možnem času.

Slednje je UKC Maribor z dopisom dne 13.2.2023 tudi izvedel in podal na Zdravniško zbornico Slovenije predlog za uvedbo izrednega strokovnega nadzora. Po preteku enega leta sem na moje poizvedovanje dobil odgovor, da je s strani Zdravniške zbornice Slovenije bila imenovana komisija za izvedbo strokovnega nadzora in da bom, ko bodo prispeli izsledki izrednega strokovnega nadzora, o tem obveščen.

Do danes nisem dobil nobenega obvestila in ugotavljam, da zakonodajne možnosti pacientovih pravic enostavno ne delujejo v prid reševanja zadeve in v korist pacienta, ki je v tem primeru praktično v manj vrednem depriveligiranem položaju. Predvsem iz časovne nerazumne dolgotrajnosti in zavlačevanja postopkov kakor tudi transparentnosti in sledljivosti postopka. Razumljiv rok za prejem ugotovitev zunanjega strokovnega nadzora bi bil maksimalno 30 dni vsaj v takšnih primerih, ko gre za smrtni izid pacienta.

Posnetek nastal 6.6.2018 na rojstni dan Sonje, v Trakoščanu na večerji in sproščenem pogovoru z družino.

V dokumentu Sklepi Sveta o skupnih vrednotah in načelih zdravstvenih sistemov Evropske unije (2006/C 146/01) sta kakovost in varnost našteti na prvem mestu skupnih vrednot zdravstvenih sistemov v EU. Po podatkih Sveta Evrope doživi varnostni zaplet 8% - 12 % hospitaliziranih pacientov na leto. Slednje pomeni, da je ogrožen vsak 8. – 12. bolnišnično obravnavani pacient. Študije raziskav (Vir: Institute of medicine) kažejo, da v razvitem svetu v bolnišnicah vsak 10. pacient doživi škodo za svoje zdravje zardi varnostnih odklonov in približno vsak 150. – 300. zaradi tega umre. Za Slovenijo do sedaj nisem uspel najti takšne raziskave, če pa prenesemo podatke iz tujih raziskav v razvitih državah pa to pomeni okrog 38.000 odškodovanih in več kot 1.500 umrlih pacientov zaradi napak letno (v Sloveniji je letno približno 380.000 hospitaliziranih pacientov)

Skozi postopke, ki sem jih prehodil v tem enem letu sem ugotovil, da so odprti pogovori o varnostnih odklonih tudi zaradi napak v zdravstvu velika tabu tema.

V tem času sem prišel tudi do spoznanja in ugotovitve, da v Sloveniji nimamo zakonsko urejenega področja kakovosti in varnosti v zdravstvu, ki bi se osredotočalo na pacienta.

V Evropski uniji je bilo sprejetih več priporočil in direktiv, ki se nanašajo na kakovost in varnost pacientov ter osredotočanje na pacienta in svojce (Sklepi Sveta 2006/C 146/01, Priporočila Sveta 2009/C 151/01, Direktiva 2011/24/EU in 2013/55/EU, itd.)

Slovenija je zraven Romunije izpolnila le tri priporočila od 13 priporočil ki se nanašajo na kakovost in varnost pacientov.

Drugo poročilo Evropske komisije, COM(2014) 371 o implementaciji Priporočil Sveta 2009/C 151/01) je pokazalo najslabšo uvrstitev Slovenije med državami EU, saj je od 13 priporočil izpolnila le tri.

Kako deluje sistem za sporočanje varnostnih odklonov v zdravstvu ?

Pri obravnavanju zakonodaje se pod razumeva, da so preprečljivi varnostni odkloni v bistvu dogodki (povzročijo poslabšanje stanja pacienta), ki jih je možno preprečiti z ustrezno ureditvijo kakovosti in varnosti pacientov. Predpogoj za izboljšanje varnosti pacientov in zaposlenih je sporočanje varnostnih odklonov. Ministrstvo za zdravje je leta 2002 vzpostavilo sistem sporočanja in obveščanja o opozorilnih nevarnih dogodkih v bolnišnicah, ki velja za sedem najhujših opozorilnih dogodkov med katerimi je tudi nepričakovana smrt. Kot primer navajam, da je v letu 2016 bilo v Sloveniji javljenih 25 takšnih dogodkov, pri čemer je pri 12 primerih prišlo do nepričakovane smrti pacienta (Vir: Uvodne pojasnitve predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pacientovih pravicah, EVA: 2019-2711-001). Ministrstvo za zdravje pri analizi sedanjega procesa povezanega o sporočanju opozorilnih nevarnih dogodkov med drugim ugotavlja tudi zelo nizko stopnjo sporočanja s strani bolnišnic (sploh, če primerjamo, da je samo letno več kot 1.500 smrtnih primerov zaradi napak).

V državah članicah EU obstajajo različni sistemi sporočanja. Obvezno sporočanje o opozorilnih nevarnih in drugih škodljivih dogodkih imajo zakonodajno določeno v naslednjih državah: Danska, Estonija, Francija, Italija, Norveška, Švedska in Hrvaška. Obstajajo tudi prostovoljni sistemi sporočanja. Obveznosti, kdo izvaja poročanja imajo različno opredeljene in sicer: zdravstveni delavci, zdravstvene organizacije pacientov, svojcev in javnosti. Pacienti in javnost so praviloma vključeni prostovoljno poročanje na primer v Belgiji, Danski, Franciji, Nemčiji, Švedski…

Kljub temu, da v Slovenji kot pacienti nimamo takšne zakonodajne možnosti, da bi lahko sporočili o opozorilu o varnostnem odklonu, kot tudi v primeru pacientke Sonje, ko je nastopila nepričakovana smrt, sem se samoiniciativno odločil in slednje sporočil v obliki dopisa na dan, ko bi Sonja praznovala svoj 50. rojstni dan (6.6.2023), Ministru za zdravje Danijelu Bešič Loredanu. S strani službe Ministrstva za zdravje so mi v nekaj dnevih (10 dni) sporočili, da so prejeli moj dopis in pozvali Zdravniško zbornico Slovenije k čimprejšnji izvedbi zunanjega strokovnega nadzora.

Ker tudi do prve obletnice smrti Sonje (7.12.2023) nisem prejel nobenega odgovora o ugotovitvah zunanjega strokovnega nadzora sem se ponovno obrnil na Ministrstvo za zdravje na ministrico dr. Valentino Prevolnik Rupel in jo kot svojec pacientke obvestil o zaznanem varnostnem odklonu, do danes nisem prejel povratne informacije ali odgovora.

Kaj uči izobraževalni sistem o pacientovih pravicah ?

V vmesnem času me je tudi zanimalo, kako pa sistem usposabljanja in izobraževanja seznani zdravnike in zdravstvene delavce o pacientovih pravicah. Tako sem med javno dostopnimi gradivi na Medicinski fakulteti v Ljubljani uspel najti gradivo doc. dr. XXXXXX, dr. med.spec., ki na svojem uvodnem tretjem slajdu predstavi stališče »Nesreča drugih je naša sreča. Bolniki so naš kruh«

Vir: Javno dostopno gradivo na spletu: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani www.mf.uni-lj.si (februar 2024)

Slednje lahko samo pritrdim, da je smrtni primer moje žene bil v bolnišnicah kruh zdravnikom in zdravstvenim delavcem.

Ko zgoraj opisujem obstoječe sisteme izboljševanja kakovosti in varnosti pacientov, imajo določene države uvedeno neplačevanje preprečljivih varnostnih odklonov v zdravstvu in na tak način uspešno zmanjšujejo škodljive dogodke zaradi napak.

V istem gradivu na strani 31 je razvidno, kakšno vsebino dobijo udeleženci predavanj o Zakonu o pacientovih pravicah, navajajo da smo pacienti, ki uporabimo zakonodajne možnosti Zakona o pacientovih pravicah »osebnostno motene, kverulanti in birokrati«.
Tudi s tem se lahko strinjam, ker kdor ne doživi prekinitve življenja svojega sopotnika in sorodne duše v najboljši življenjski formi pri 49. rosnih letih ne more vedeti kako je, ko postaneš živo truplo ne po svoji volji. S tem si tudi jemljem pravico, da lahko kaj več povem in napišem o pacientovih pravicah v Sloveniji.

V nadaljevanju predavanja o Zakonu o pacientovih pravicah na srani 34 pa predavatelj podaja navodila in usmeritve, kako naj ravnajo zdravniki in zdravstveni delavci v postopkih obravnav.

Tako tudi sedaj razumem zakaj dobivaš takšne odgovore na obravnavah s strani zdravnikov, ker jih izobraževalni sistem nauči slednjega.

V zaključku današnjega mojega prispevka ob prvi obletnici od sklenjenega dogovora o uvedbi zunanjega strokovnega nadzora nad obravnavo Sonje prilagam diagram postopka v primeru kršitve pacientovih pravic (Vir diagrama je Ministrstvo za zdravje) v katerega sem vrisal dosedanjo mojo pot v omenjenem postopku z namenom, da ga lahko uporabijo raziskovalci in vse potrebne službe v Republiki Sloveniji, ki se jih neposredno ali posredno tičejo takšni dogodki za analizo izboljšanja in urejanja kakovostnejše obravnave pacientov in s tem zmanjšanje preprečljivih varnostnih odklonov v zdravstvu.

A: Prva obravnava domnevne kršitve pacientovih pravic (UKC Maribor, 10.2.2023). Sklenjen dogovor u uvedbi zunanjega strokovnega nadzora nad celotno zdravstveno obravnavo Sonje Golc.

B: Ustna obravnava (Splošna bolnišnica Ptuj, 20.1.2023). Dogovor ni bil dosežen in je bila podana zahteva za drugo obravnavo domnevne kršitve pacientovih pravic, ki je bila s strani Komisije RS za varstvo pacientovih pravic sprejeta.

C: Obravnava na pripravljalnem naroku pri Komisiji RS za varstvo pacientovih pravic (Ministrstvo za zdravje, 11.4.2023). Najprej je bilo ugotovljeno da predstavnika s strani Splošne bolnišnice Ptuj ni bilo prisotnega in ni opravičil izostanka. Ob končanem zapisniku je prispel predstavnik SB Ptuj na kar je bilo ugotovljeno, da za sklenitev dogovora ali morebitne poravnave, prisotni nima pooblastil s strani izvajalca SB Ptuj.

D: Razpisna je bila senatna obravnava za dne 27.6.2023, ki je bila preklicana zaradi opravičila prisotnosti s strani predlaganih prič. Za dne 7.9.2023 je bila sklicana nova senatna obravnava na kateri je senat na podlagi slišanega in dokumentov sprejel sklep, da se Zdravniški zbornici Slovenije predlaga izvedo zunanjega strokovnega nadzora. Naloženo mi je bilo, da v roku 8 dni posredujem vprašanja, na katera želim dobiti odgovore. Komisija je v okviru sklepa tudi oblikovala predlog za izvajalca SB Ptuj, da se izvede delavnica izobraževanja na temo komunikacije s pacienti in njihovimi svojci ter obnovijo poznavanje veljavnih pravil in protokolov pri izvajalcu.

---