Pomoč svojcem žrtvam domnevnih zdravstvenih napak
Iniciativa svojcev: Pacienti za varnost pacientov
Moj današnji prispevek bom morebiti začel nekoliko neobičajno z naslednjimi stavki. Tisti, ki me osebno poznate veste, da ni naključje, da se ravno na današnji dan (19.8.) osebno obračam na vas in dajem v objavo vsebino tega sporočila in se na ta način aktivno pridružujem Iniciativi svojcev žrtev domnevnih zdravstvenih napak. Že na začetku se vsem zahvaljujem za vašo podporo in dobre misli, ki mi jih danes ali nasploh pošiljate. Predvsem tudi tistim, ki se obračate na mene s podobnimi življenjskimi tragedijami s katerimi ste se bili prisiljeni soočiti. Dejstvo je, da se pred temi tragičnimi dogodki, večinoma nismo poznali.
V skupini Iniciativa svojcev žrtev domnevnih zdravstvenih napak smo se zbrali sorodniki in bližnji nepričakovano umrlih oziroma poškodovanih v bolnišnicah in drugih ustanovah, ki smo ob neželenem dogodku pogrešali osnovne parametre civiliziranega diskurza z namenom pojasnitve dogodkov, izboljšanja varnostnih protokolov in odprave škode.
V svetu, tudi Slovenija pri tem ni izjema, po študijah, ki prihajajo iz ZDA, se obseg zdravniških napak povečuje. Zdravniške napake, ki jih je mogoče preprečiti so tretji najpogostejši vzrok smrti takoj za boleznimi srca in ožilja. Drugi najpogostejši vzrok smrti je rak.
V Sloveniji nimamo vzpostavljenega ustreznega delujočega sistemskega mehanizma, ki bi zaznal in evidentiral zdravniške odklone in jih sistematično odpravljal. V Sloveniji tako letno pri 380.000 hospitalizacijah zaradi zdravniških napak umre okrog 1.500 oseb. V takšnih primerih postanemo pacienti in svojci prve žrtve.
Zdravniške napake, ki jih je mogoče preprečiti imajo tudi druge žrtve - zdravstvene delavce in tretje žrtve - zdravstvene organizacije. Skozi postopke, s katerimi sem se moral soočiti, sem ugotovil, da trenutni zdravstveni sistem v takšnih primerih nudi podporo drugim in tretjim žrtvam, dočim sam kakšne konkretne podpore, kot prva žrtev nisem bil deležen.
V mojem primeru, tako iz sklepa senata pri Komisiji za pacientove pravice na Ministrstvu za zdravje, kakor iz izrečenih ukrepov Zdravniške zbornice Slovenije neposredno razumem, kot neke vrste podporo drugim in tretjim žrtvam. Prve žrtve nismo deležne nobene pomoči, enostavno si prepuščen sam sebi svojim odločitvam, se nas obide. Celoten postopek o pacientovih pravicah, kljub vsem ugotovitvam nima nobenega epiloga za prve žrtve.
Obrazložitev zakaj, kot prva žrtev, sklepe in ukrepe razumem kot podpora drugim in tretjim žrtvam.
Na primer: Zdravnik 5 je pri svojem delu dobil za 6 mesecev mentorja v pomoč med drugim, da mu pomaga pri soočanju s storjeno zdravniško napako, enako velja primerjati izrečene ostale sklepe in ukrepe vključno za tretje žrtve zdravstvene organizacije, ki so bile deležne svetovanja in pregleda postopkov.
V celotnem kontekstu gre za kršenje eno od osnovnih človekovih pravic, ki je meni in predvidevam tudi ostalim podobnim primerom kršena oziroma ni zagotovljena. Z grdimi besedami in na kratko bi lahko to opisal: »Ubijejo ti sočloveka v bolnišnici in nikomur nič za to – nič se ni zgodilo, v vsakem primeru človek enkrat umre.«
Na ta način prve žrtve postajamo stigmatizirani del naše družbe ali ranljiva skupina, ki se šteje v več 10.000 prebivalcev Slovenije. V zadnjih desetih letih 15.000 umrlih pacientov zaradi preprečljivih zdravniških napak (letno okrog 1.500), če pomnožimo s svojci, ki so prve žrtve prihajamo do številk, ki so 30.000 ljudi in navzgor v zadnjih 10 letih v Sloveniji. V upanju, da odgovorni posamezniki in institucije za področje zdravstva v Sloveniji, ki še bistveno bolj poznajo ta žalosten obseg številk, začnejo izhajati iz prve žrtve pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za boljšo varnost pacientov.
Zaradi moje pokojne žene Sonje Golc sem se zavestno odločil in pristopil k uresničevanju Londonske deklaracije Pacienti za varnost pacientov WHO (Svetovna zdravstvena organizacija).
Med drugim sem se obrnil tudi na Zvezo organizacij pacientov Slovenije in znotraj zveze iskal organizacije, ki bi nudila pomoč prvim žrtvam pri soočanju z dejstvi, ki so se nam zgodila. Takšne oblike pomoči v naši državi Sloveniji nisem uspel najti . Ob tej priložnosti se zahvaljujem, da je na pobudo vodstva Zveze organizacij pacientov Slovenije, ki me je sprejelo kot posameznika v Odbor za varnost pacientov in kakovost v zdravstvu, v katerem imam možnost prispevati k aktivnemu sodelovanju. V nadaljevanju sem se obrnil na organizacije Pacienti za varnost pacientov v tujini in večina organizacij se je odzvala na moja vprašanja in mi ponudila različne oblike pomoči, kljub temu, da nisem državljan njihove države.
Mnogi ste z mano delili vaše tragične izkušnje, prav tako pa prisluhnili moji tragediji. Težko je določiti, kakšen je pravi način soočenja z dejstvi. Vsak posameznik se nadaljnjega preostalega življenja loteva na svoj način. Vsekakor pa lahko že v tej fazi posebej izpostavim, da je pri prvih žrtvah prisoten izredno velik strah. Velika večina se predvsem zaradi strahu pred posledicami soočenja z dejstvi ter nujno osebno izpostavljenostjo z zdravniki v postopkih, zdravstvenimi delavci, zdravstvenimi in drugimi organizacijami so pod velikimi dodatnimi pritiski in stiskami, k že tako slabi tragični situaciji, v katero so bili po ne svoji volji potisnjeni.
Bom za danes na tej točki končal z vsebino. Moj današnji namen je bil, da vam sporočim, da se posamezniki aktivno združujemo v Iniciativi svojcev žrtev domnevnih zdravstvenih napak. V primeru, da potrebujete pomoč, kot prva žrtev se nam lahko po želji pridružite. Pridružite se lahko tudi kot podpornik iniciative z namenom, da se v nadaljevanju tudi v Sloveniji vzpostavi organizirana oblika delovanja Pacienti za varnost pacientov.
V tej fazi organiziramo redna srečanja preko video povezave, na katerih si izmenjamo naše medsebojne izkušnje. Vzpostavljen je kontaktni elektronski naslov info@iniciativasvojcev.si in spletna stran www.iniciativasvojcev.si
Zainteresirani, ki čutijo to željo in potrebo, imajo možnost, da objavimo na spletni strani njihovo lastno zgodbo o tragični izgubi ljubljene ali bližnje osebe. V izdelavi je tudi elektronski spominski zid – spomenik v spomin z objavljenimi imeni ali anonimno objavo žrtev zdravniških odklonov. Aktivno se tudi pripravljamo na obeležitev Svetovnega dneva pacientov, ki ga je WHO razglasila za 17. september.